Carmen piše - SPREHAJALKA GOSPODOVEGA PSA

O vsebini:

Prvenec Carmen L. Oven spretno prepleta prvine potopisnega, ljubezenskega, mestoma tudi eksistencialnega romana. Glavna junakinja potuje skozi Turčijo, Iran, Združene arabske emirate ... do Egipta. Po tem, ko ji partner, s katerim potuje, v hladni turški noči pove, da je med njima konec, potovanje nadaljujeta skupaj, a njuna pot se povsem spremeni.

Avtorica v intimno zgodbo spretno vplete aktualno politično dogajanje (Iran s strogimi muslimanskimi zakoni, obtožbo o posedovanju jedrskega orožja, upori v Egiptu ...), a ga ne postavlja v prvi plan, politična realnost se odstira kot del zgodb ljudi s poti. Na tej poti sreča tudi iransko dekle, ki ji pravi naj postane Sprehajalka Gospodovega psa.

Kako je šla Sprehajalka Gospodovega psa prvič v svet, na posnetku:

Objave o knjigi:

Odzivi na knjigo:

Roman Sprehajalka Gospodovega psa pisateljice Carmen L. Oven je nekaj posebnega. V izjemno lepem slogu in jeziku napisana zgodba tankočutno in občuteno pripoveduje o Mili, ki ranjena in strtega srca potuje v arabske dežele z ljubljenim Danetom, ki je njuno ljubezen zavrgel in jo preusmeril drugam. Na poti po Perziji spoznavata očarljivosti naravnih lepot te dežele, predvsem pa njene lepe ljudi, ki Milo razumejo brez pojasnjevanj. Bo prijazno gostoljubje lahko olajšalo njeno bolečino, bosta blagost in milina njihovih besed pobožala bolno in krvaveče srce, ji bodo Hafizove pesmi ožarčile misli, bo topel puščavski pesek, ki ji polzi med prsti, končno izmil razočaranje? Roman, ki bralcu seže v dušo, pusti v njej neizbrisno sled in ga celo popelje do Sprehajalke Gospodovega psa.

- Jelka Ovaska (pisateljica in prevajalka)

Osebno integriteto gradi srce, ki si je dovolilo razkošje občutenj in čustvenih nihanj od neba do pekla. Svoboda je za pogumne in samo taki zmorejo vzgojiti svojega psa v mirnega sprehajalca. Zato je roman Carmen L. Oven posvečen svobodi. Oziroma ljubezni do samega sebe, kar je isto.

- dr. Manca Košir

»Navzven se je zdelo, kot bi bila ves čas tu, navznoter pa se je še zmeraj prepirala s preteklostjo in se pogajala s prihodnostjo. Kadar je bila zares tu, so jo vase vsrkali ogenj, njihove oči in zvezde.«

Carmen L. Oven nam podaja čudovit roman, ki nam da priložnost, da se obujemo v čevlje glavne junakinje Mile. Ta se poda na fizično pot na kateri pa prepotuje še daljšo pot v svoji notranjosti. Potuje preko ovir svoje preteklosti in odkriva nezavedno, ki ga povezuje z zavednim. Eleganten in umirjen jezik nas spontano vodita, da sledimo potovanju in čutimo Milino notranjost, kot tudi njeno okolico. Roman ob katerem dobimo priložnost, da se odpiramo in hkrati polnimo. »Niso le igrale, čarale so. Začarale. Ko so se ji skozi uho spustile mehke kroglice, se skotalile skozi pljuča tja do trebuha, se tam natikale na ostre robove bolečine in ji mehčale telo. Hipu tišine ob koncu igranja, ki bi ga lahko zrezal na kose, je sledil glasen pok oživljanja; kot v pravljici, kjer vse okameni, dokler se nekdo ne prebudi, ..« Tako lahko občutiš čarovnijo, ko se spustiš v harmonijo »obrušenega ega«, ki nam ga predstavlja Sprehajalka gospodovega psa. »Je to tisto čemu pravijo ustavljen čas? Ko za sekundo veš, da si. Ko minevanje ni grožnja in je sedanjost zaveznica.« Čudovite izkušnje notranje odprtosti in hkrati iluzija svobode zahodnega sveta. »Večinoma se, zdresirani kakor smo, v meje vklenemo že pred zajtrkom. Pogledamo se v ogledalo in ugotovimo, da smo prekosmati, bleda polt zahteva ličila, nadrejeni pa izgovor, zakaj bomo spet pozni. A tako je varneje. Meje se zdijo varnost. Zato jih je bolje nositi s sabo, ker jih tako ne moreš prestopiti.« Na koncu pa naj omenim še Hafesa, ki ga Carmen v knjigi večkrat citira: »Na edinstveni svet smo se rodili, da bi najgloblje izkusili božanski pogum, svobodo in svetlobo.« Tako roman toplo priporočam, vsem, ki se radi podajate na pogumna iskanja svobode in svetlobe.

- Estera Burger

Sprehajalka gospodovega psa je prvenec, ki pripoveduje intimno zgodbo o bolečini spoznanja, da je ljubezenskega razmerja nepreklicno konec. Sprijaznjenje je težko, vodi skozi niz notranjega dogajanja, ki pripelje do preobrazbe in odrešitve. Samost v dvoje boli, napelje pa na pot brušenja ega in obrušen ego je svoboden. Največje življenjske klofute imajo tudi pozitivno stran. Roman nas razmišljujoče sooči s perzijsko kulturo, kjer glavna junakinja Mili dojame, kako blagodejno je biti skrit za druge. Omogoči odprtost do sebe, osredotočenost in mir. Opaža, kako si tam ljudje vzamejo čas za veselje, žalost in pustijo občutjem, da živijo. Intimna zgodba, lastna večini nas, postavljena v drugačno kulturno okolje, je zanimivo branje.

- Marta Rus, bralka