BUKLA:
http://www.bukla.si/?action=books&book_id=26350
Recenzija Bukla
Tudi v svoji novi, drugi knjigi ostaja Ovnova zvesta svojemu prepoznavnemu slogu. Ta bralca od začetka do konca boža z izbranim poetičnim jezikom. Pripovedni ritem subtilno in pomirjujoče, v slogu glasu glavnega junaka Tea, bralca zgodb umirajočim v hospicu, nežno valovi skozi ubesedeno in nakazuje, da je avtorica ne le odlična pripovedovalka, ampak predvsem občutena opazovalka najbolj prefinjenih odtenkov življenja. Tudi tistih, ki so zaviti v barve mavrice, ali pa tistih, ki izžarevajo najnežnejšo svetlobo. Ker »svet¬loba je neminljiva, če si dovoliš«, pravi avtorica in to misel položi v usta Teove sestre, ki z napisanim potolaži brata, ko ji ta nekega dne pretreseno sporoči, da je na oni svet odšla še ena od stanovalk hospica, »gospa svetlobe«. Junak Teo, ki mu po zaslugi bogate dedkove zapuščine ni treba skrbeti za preživetje, namreč prav ob obis¬kih v »hiši miru« začenja spoznavati življenje z druge plati kot njegovi vrstniki, globlje in intenzivneje, ob tem pa odkriva tudi njegov edini pravi smisel. Tako kot stanovalci hospica, ki ob zavedanju, da so se znašli na zadnji postaji potovanja skozi življenje, iščejo svoj mir in notranjo spravo z vsem doživetim, (nezavedno) počne tudi Teo: še posebej se spoprijatelji z ostarelim radijskim napovedovalcem, gospodom M., ki mu začne prebirati odlomke iz knjige Tihotapci miru. V tistem hipu se začne pred nami navidezno odvijati zgodba, pravzaprav več zgodb v zgodbi, ki se zlijejo v celoto s povezovalnim, glavnim motivom. Ta je vtkan v spoznanje, da je vsak človek samemu sebi največji »tihotapec miru« in tako kot ena od protagonistk, gospa Mica, tiči ujet le za lastnimi zidovi strahov ... Prepričljivo in ganljivo branje, ki bralca ves čas nagovarja k številnim (osebnim in splošnim) življenjskim ¬razmislekom!
Vesna Sivec Poljanšek; Bukla 127-128
REVIJA SENSA
http://www.sensa.si/beremo-skupaj/carmen-l-oven-tihotapci-miru/
Knjiga za tiste, ki verjamete v zdravilno moč zgodb
Poklon knjigi:
Knjiga Tihotapci miru, ki je nastala izpod peresa čutne tkalke besed Carmen L. Oven, prinaša v slovenski literarni prostor potrebno svežino, milino in mehkobo. Pisateljica tenkočutno pripoveduje čarobne, pretresljive, dotakljive zgodbe, ki brez nepotrebne patetike nagovarjajo sočutnega bralca. V njej zapiše: ''So zgodbe in njih junaki, ki spolzijo čezte kot veter, ki poboža, hip za tem pa ga že pogoltne zakon pozabe. In so zgodbe, ki se te oprimejo z usodami junakov, kot bi nosile del tvoje osebne zgodovine''. Zgodbe, ki jih v knjigi niza pisateljica te pobožajo, prestrelijo srce in se te oprimejo tako močno, da jih ne more pogoltniti noben zakon pozabe. Zažrejo se vate, te pretresejo in sčasoma tudi umirijo nemirno srce, saj te opomnijo, da je vsakdo izmed nas junak zgodbe - zgodbe, ki jo lahko predrugačimo, poglobimo ali ustvarjamo tako, da navdihuje nas in druge.
Carmen je s svojim drugim romanom stkala navdihujoče zgodbe, ki očistijo človeško dušo. Odvzamejo ji vso nečistočo, ki nas odtuji od našega bistva in nas vrne k sebi. Tkalci miru je dokaz, da zgodbe zdravijo. V brezbrižnih časih, kjer pogosto pozabljamo, kako pomembno je videti, slišati in začutiti drugega, je ta knjiga darilo. Naj spolzi čez vas kakor veter, da vas predrami. In naj se oprime vašega srca.
Knjiga je izšla pri založbi LIBRIS.
Danaja Lorenčič
… ti toplo čestitam, tihotapka, za tvoj roman.
Končno sem imela čas zate, in sem ti zelo hvaležna, da sem
preživela božič ob tvojih prepletenih zgodbah, ki zelo pritegnejo, z močnim koncem, ki
udari kot strela z jasnega in s sporočilom, ki nas vrača k sočloveku, ne glede na čas iztekanja ali cvetja.
Saša Pavček, igralka, pesnica, pisateljica
Draga Carmen,
prebral sem tvojo knjigo in ti zanjo iz srca čestitam! Še prav posebej za bralca knjig - nekateri prizori so mi prav zadišali, od sonca razgreti les in kamen, in veter!
Konrad Zadravec, bibliotekar
Nobena zgodba ne more biti sama v vesolju, nobena ne počiva v nekem temnem kotu, vse si podajajo roke in pridejo enkrat na svetlo. Kako si jih sprepletla, kako si jih osvetlila in jih povezala, kako so vse tvoja in naša resnica, kako to napoveš s prvo povedjo in zaključiš z zadnjo!
Lidija Golc, profesorica slovenščine in pesnica
Ravno sem prebrala Tihotapce miru.....Res je drugacna od Sprehajalke Gospodovega psa....in prav obe sta do mene prišli ob pravem času......In prav obe sta me ozdravili ...Sprehajalka je bila prva knjiga, ki sem si jo zaželela in tudi prebrala med hudo depresijo... Dala mi je upanje... Tihotapce miru sem prebrala sedaj, tudi na neki posebni prelomnici. Dala mi je vero. Hvala, ti zdravilka z zgodbami!
bralka Bernarda
Prebrala Tihotapce miru. Mojstrsko prepletanje zgodb. Priporočam.
Cirila Štuber, Radio Slovenija