Pod drobnimi prsti Andrejeve poezije se jasneje vidi, da se svetloba vnanjega spočenja v jasminovem popku. Da mehka kopita in bosi podplati masirajo zemljo. Da nas najmanjši sesalci žgečkajo, da bi jih pobožali. Božali. Zvrnímo se torej na prostrano trato, sluhnimo, kaj čmrlj prigovarja čmrljíci, polovimo vdihe za meglo skrite lune, popihajmo v peno, ki rezgeta in se trese, a se v resnici še najbolj peni, se za majhenkast trenutek spomnimo težkastih stvari, pa se spet nato falotasto lotimo sola za fagot, da bo himna postala ringaraja in da bodo dežnikove raztegnjene okončine ulovile jezno nebo, a tudi vrvohodca.Za trenutek postanimo zvezda.
Andrej Jus bo z nami 1o. 11. ob 18.00
Knjižnica Otona Župančiča